Storitve s travo
Struktura zemlje
Optimalne razmere v zemlji so osnovni pogoj za polaganje travnih tepihov. Najprimernejša je rodovitna humusna zemlja, kjer mivke ni potrebno dodajati. Ilovnato ali glineno zemljo redčimo – dreniramo z mivko (razmerje 2/3 zemlje in 1/3 mivke). V mešanico zemlje in mivke dodamo mineralno gnojilo, ki vsebuje relativno več kalija in fosforja (ne dušika). Kalij in fosfor namreč krepita koreninski sistem in povečujeta odpornost trave. Iztrošena zemlja potrebuje pred polaganjem več gnojila in v prvih mesecih po polaganju pogostejše gnojenje. Kisla tla (ph zemlje manjši od 5.5) apnimo.
- Opozorilo:
- ** Pripravljena mešanica zemlje ne sme vsebovati grobega kamenja, gradbenega materiala ali drugih nečistoč!
- ** Gnojilo moramo vmešati v zemljo in mivko! Posledica raztrositve gnojila po površini tal je ožig koreninskega sistema travne ruše.
Priprava tal, kjer prvič travimo s travno rušo ali sejemo travo
Mešanico zemlje in mivke (razmerje 2/3 zemlje, 1/3 mivke ) ter gnojila, ki smo jo prerahljali v globino vsaj 10 cm, utrdimo z valjarjem, ki je težak od 50 do 100 kg. Vrhnji sloj povaljane površine pregrabimo v globino 2 do 3 cm. Tega sloja zaradi učinkovitejšega naleganja in ukoreninjenja travne ruše ne valjamo! Če je na površini rodovitna humusna zemlja mivke ni potrebno dodajati.
- Opozorilo:
- ** Pri pripravi tal pazimo, da je planirana površina nižja od ostalega terena za toliko, kolikor znaša debelina travne ruše, to je za približno 2 do 3 cm.
- ** Pri sejanju se planira na višino robnikov.
Priprava tal, kjer menjamo travno rušo
Staro travno rušo odstranimo na enega izmed treh načinov: 1. zemljišče prekopljemo ročno ali strojno – v vsakem primeru terja ta način veliko ročnega dela; 2. staro travno rušo strojno izrežemo – najhitrejši način; 3. s kemičnimi substancami uničimo obstoječo travo in plevele – šele po uničenju v roku približno treh tednov pričnemo s pripravo tal.
Po odstranitvi stare travne ruše sledi rahljanje zemlje – frezanje v globini od 8 do 10 cm. Globina frezanja je odvisna od optimalnosti strukture, ki jo dosega zemlja. Globina mora biti večja, če je slabša kvaliteta zemlje. Vzporedno zagotovimo potrebne mešanice in substance za optimalno strukturo zemlje. Mešanico zemlje, mivke in gnojila, ki smo jo izravnali, utrdimo z valjarjem teže od 50 do 100 kg. Vrhnji sloj povaljane površine pregrabimo v globino 2 do 3 cm. Tega sloja zaradi učinkovitejšega naleganja in ukoreninjenja travne ruše ne valjamo več! Če je na površini rodovitna humusna zemlja mivke ni potrebno dodajati.
- Opozorilo:
- ** Pri pripravi tal pazimo, da je planirana površina nižja od ostalega terena za toliko, kolikor znaša debelina travne ruše, to je za približno 2 do 3 cm.
Travne plošče – tepihi se polagajo navzkrižno kot pri zidanju. Biti morajo med seboj močno
stisnjeni in spojeni s podlago, kar dosežemo z valjanjem.
Za ta namen uporabljamo lahki valjar –
težak približno 50 -100 kg.
Vse robove travnih tepihov, ki niso med seboj spojeni ali položeni
do robnikov, zapremo z zemljo, da preprečimo izsuševanje. Travne tepihe, ki jih moramo opasati,
odrežemo z dobro nabrušenim nožem.
Teren pripravimo na enak način kot če bi polagali travne tepihe. Pazimo, da so nivoji izenačeni z okolico
(robniki, ploščice itd.). Na tako pripravljeno površino posejemo travno seme (ročno, z vozički ali strojno),
ki ga enakomerno raztrosimo (3,5 do 4 kg/100m2). Nato narahlo pregrabimo, da seme prekrije zemlja. Površino še
enkrat povaljamo in obilno zalijemo. Posejani del dnevno vlažimo do prve košnje.
- Opozorilo:
- ** Če želimo doseči optimalni učinek sejanja, postopek sejanja in grabljenja ponovimo dvakrat.
- ** Prvič kosimo 4 do 5 tednov po sejanju.
- ** Pogoste košnje gostijo travo in zmanjšujejo zapleveljenost.
- ** Prvo škropljenje proti plevelom se lahko opravi po šestih mesecih od setve.
- ** Če želite vam travo posejemo strojno z valjčno sejalnico.
Zalivanje (zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko ni prevroče)
Po končanem polaganju travnih tepihov travno rušo obilno zalijemo, tako da premočimo debelino ruše in vsaj še toliko podlage, na katero smo položili travne tepihe. Čeprav so naslednja zalivanja manj intenzivna, morajo biti vsakodnevna, da se zagotovi vzdrževanje vlage v zemlji in travni ruši do globine od 10 do 15 cm. Tako zalivamo, dokler se trava močno ne ukorenini. V 3 do 4 tednih bo travna ruša ukoreninjena. Potem samo še redno kosimo, gnojimo in zalivamo.
- Opozorilo:
- ** Pretirano zalivanje povzroči odmiranje in redčenje trave ter večjo verjetnost pojavljanja bolezni v njej npr. različnih plesni.
Košnja
Po treh do petih dneh od polaganja tepihov travno rušo prvič pokosimo. S prvimi odkosi porežemo samo konice trave, nadaljni odkosi pa so vse večji, tako da dosežemo želeno višino trave, ki je od 3 do 4 cm. Višina odkosa naj bo odvisna tudi od letnega časa: v pomladanskem in jesenskem času kosimo nižje, v vročih dneh in poletnih mesecih pa višje. Glede pogostosti košenja velja: pogosteje, kot se travna ruša kosi, bolj gosta je le-ta. Rezila kosilnice za košenje travne ruše morajo biti dobro nabrušena. Slabo nabrušena rezila namreč pulijo šope trave in povzročajo redčenje in s tem nezaželene prazne prostore.
- Opozorilo:
- ** Pokošeno zelinje, ki ostane po košnji redno odstranimo.
- ** Trstikaste bilnice se kosijo na višino 5 cm.
Gnojenje
Travno rušo gnojimo z dušikovimi, kalijevimi in fosforjevimi gnojili. V rastnih mesecih, to je od marca do septembra naj bo dušik prevladujoč ali vsaj v enakem razmerju do ostalih dveh elementov. Primerno gnojilo je ZEOTEC NPK 12-5-8 (gnojite 4x v sezoni na 60 dni). V jesenskem času prenehamo gnojiti z dušikovimi gnojili in travni ruši dodajamo v večjemu razmerju fosfor, kalij in mikroelemente ZEOTEC NPK 5-7-12 (gnojite 1x – novembra). V tem času se travna ruša prične pripravljati na zimo, zato pretirana zaloga z dušikom lahko povzroči slabšo odpornost proti snežni plesni in drugim boleznim. Pri gnojenju upoštevamo količinska navodila proizvajalca gnojila.
- Opozorilo:
- ** Gnojite, ko so napovedane obilne padavine, drugače po gnojenju močno zalijte. V primeru premalo zalite trate lahko ne stopljene granule gnojila, povzročijo ožig trave v vročih dneh.
Spomladanska in jesenska vzdrževalna dela
Ko skopni sneg travno rušo prezračimo, očistimo travo vseh nečistoč (mahovi, odmrla trava), pognojimo z letnim gnojilom ( ZEOTEC NPK 12-5-8 – gnojite 4x v sezoni na 60 dni) in povaljamo površino, da se koreninski sistem trave zopet sprime z podlago. Po potrebi odmrle dele na trati dosejemo. Skozi rastno sezono trave se lahko pojavijo plesni, ki jih je potrebno škropiti z ustreznimi fungicidi (quadris, amistar extra - 10ml/5l vode/100m2). Prav tako pazimo na vlago – boljše je enkrat tedensko dobro zaliti, kot pa dnevno namakati travo. Jeseni travo zopet prezračimo, pognojimo z jesenskim gnojilom (ZEOTEC NPK 5-7-12 – gnojite 1x - november), pred snegom še enkrat pokosimo in preventivno škropimo proti snežni plesni . Če v zimskem obdobju sneg skopni in se ogreje priporočamo da pred ponovnimi snežnimi padavinami škropljenje proti plesni ponovite.
- Opozorilo:
- ** Lahko uporabljate tudi druga gnojila, vendar v podobnem razmerju NPK – ja.
- ** Gnojite skozi vso sezono od marca do novembra – količinsko upoštevajte navodila proizvajalca, prav tako tudi pogostost gnojenja.